Znane osebe z območja Javorja
Dr. Fran (Franjo) Rosina, pravi rodoljub, trden Slovenec, odvetnik, politik najpomembnejši sodelavec generala Rudolfa Maistra. Za slovenski Maribor ima dr. Rosina izjemno velike zasluge. Rojen je bil leta 1863 v vasi Leskovica. Umrl je leta 1924 na Dunaju. Služboval je kot odvetnik. Bil je med ustanovitelji Sokola v Novem mestu, Ljutomeru in v Mariboru. V Mariboru je bil tudi predsednik Čitalnice in v letih 1905-1924 načelnik Posojilnice. Bil je podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Skupaj s predsednikom je z odločnostjo veliko pripomogel k uspehu generala Maistra. Za potrebe Maistrove vojske je zagotovil 2 milijona kron in tudi sicer vsestransko podpiral akcijo za slovensko Štajersko in Maribor. Zato so ga mnogi poimenovali »Maistrova desna roka«. V rojstni kraj se ni vračal.
Anton Prestopec (1867-1952) je bil rojen v Javorju in je imel neizmerno srečo. Na Aljaski je odkril zlato žilo, ki mu je navrgla poldrugo tono zlata. Po drugi strani pa je imel tudi izjemno smolo: celotno bajno bogastvo mu je v nekaj letih poniknilo. Slavo mu je prineslo zlato. Postal je šesti najbogatejši Američan. V tistem času je namreč ves svet obsedla zlata mrzlica. Vmes pa se je zapletel v romantično ljubezensko razmerje z ameriško plesalko in pevko Violet Raymund, ki je čez noč postala njegova žena. Očaral jo je s svojo privlačno zunanjostjo in z velikimi zalogami zlata. Kupil ji je ves nakit, kar ga je bilo v mestu, med drugim tudi ogrlico, ki je segala do kolen.… Toda Eldoradski kralji so propadali drug za drugim. Anton Stander (tako se je podpisoval, ko je postal slaven) je del premoženja zapil. Žena ga je zapustila in vzela preostanek imetja, med drugim luksuzni hotel Stander, ki ga je leta 1905 postavil v Seattlu. Kadar je pil, je bil nagnjen k norim izpadom ljubosumnosti. Ko je bil ob vse, se je spet odpravil na sever v upanju, da bi našel še en Klondike. Toda do zlatonosnih voda ni več prišel. Naselil se je na svojem koščku lastne zemlje. Po razvezi z Violet, ki mu je pobrala vse premoženje, se je še enkrat poročil in imel dva (ali enega, enega priženil?) otroka. Tudi ta zakon mu je zaradi njegovega čudaštva in pijančevanja kmalu razpadel. Domov na Javorje pa se ni nikoli vrnil (ali pa je enkrat prišel do Litije in en teden popival in ga »biksal« v bivši restavraciji Pošta). Pravzaprav bi bilo vseeno, če bi ostal doma na Javorju, kuhal žganje iz tepk in razgrajal po vasi. Od vsega njegovega silnega bogastva ni ostalo nič.
Ivan Sadar, pesnik, duhovnik, rojen v Cerovcu leta 1890, dober prijatelj Janeza Jalna. V farni kroniki je zapisano: »Dne 26. julija l. 1914 je bil dan veselja za Javorce. Ta dan namreč je imel novo mašo naš rojak Ivan Sadar iz Cerovca. Prva nova maša domačina v domači farni cerkvi. Veselje in občo radost nam je vsem, seveda predvsem novomašniku in njegovim svatom, skalila kmalu po opravljenem svetem opravilu došla grozna vest o napovedi vojske sovražni Srbiji in zapoved o splošni mobilizaciji.« Poleg vestnega opravljanja duhovniškega poklica je pisal tudi pesmi. Njegove pesmi so zbrane in izšle v knjigi z naslovom Človek kakor drugi.
